Photo by: Šimen Zupančič
»Ta tehnika ni povezana z masažami. Ime je dobila po kostnihpripenjališčih trde možganske ovojnice (dure matera), ki se nahajajo v lobanji (kranium) in v križnici (sakrum). Kranio sakralna terapija je nežna manualna tehnika, s katero dosežemo podporo notranjim zdravilnim virom posameznika. Funkcije različnih sistemov v telesu lahko zaznavamo z opazovanjem neke dinamične lastnosti. Tako na primer zaznavamo funkcije respiratornega sistema preko dviganja in spuščanja prsnega koša ali kardiovaskularnega sistema preko bitja srca. V kranio sakralni terapiji pa je pomembna dinamika pulza cerebro spinalne tekočine ali likvorja. Vsa tkiva v organizmu se namreč prilagajajo dinamiki hidravličnih pritiskov likvorja, s krčenjem oz. razširjanjem.
Deluje na zelo širok spekter težav z zdravjem, kot so na primer glavoboli, bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, težave s čeljustnim sklepom, kronična utrujenosti, težave z ravnotežjem itd. Kranio sakralna terapija se je razvila iz osteopatske medicine oz. natančneje iz kranialne osteopatije. Oče osteopatske medicine je zdravnik kirurg dr. Andrew Taylor Still (1828 – 1917), ki je po dolgih letih študija in raziskav v letu 1874 vpeljal znanost osteopatije. »Bolezen je rezultat anatomskih nepravilnosti, ki nastanejo zaradi neravnovesja v delovanju fizioloških funkcij.« Still je verjel, da lahko s korekcijo telesne strukture in z vzpostavitvijo normalne oskrbe krvnega obtoka preko manualnih tehnik, ki so danes poznane kot osteopatska manipulativna medicina (OMM), telo pridobi funkcionalnost in sposobnost samoozdravitve.
William Garner Sutherland (1873–1954), zdravnik in osteopat, je zasnoval koncept kranio sakralne terapije. Njegove manualne tehnike se še danes uporabljajo v praksi osteopatske medicine. Odkril je, da človeški možgani niso obdani s fiksno in negibno lobanjo, pač pa je ta kostno-vezivna zaščita sestavljena iz kosti, ki so med seboj povezane s kostnimi šivi (suture), znotraj katerih je možno zaznati neko minimalno gibanje. Odkril je tudi povezanost tega sistema s sistemom žilja možganov, sistemom možganskih open, likvorja ter mehkih tkiv v telesu.
John E. Upledger je s pomočjo strokovnjakov z različnih področij znanstveno dokazal obstoj in funkcijo kranio sakralnega sistema in gibanja kranialnih kosti. Razvil je močno fiziološko podlago in teorijo delovanja kranio sakralne terapije. Kasneje so se po svetu izoblikovale številne različice, ki v svojih šolah poudarjajo svoje lastne izkušnje in vrednote.«